Drugi jezik na kojem je dostupan ovaj članak: Bosnian
This article is also available in: English
Foto: Ladeja Godina Košir
Evropa trenutno vsako leto izgubi okoli 600 milijonov ton različnih surovin, ki jih vsebujejo odvrženi odpadki in bi jih bilo mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti. Boljše ravnaje z odpadki, oblikovanje izdelkov tako, da jih je lažje reciklirati, ponovna uporaba izdelkov in drugi tovrstni ukrepi bi lahko letno prinesli 600 milijard evrov prihrankov, kar znaša okoli 8 odstotkov letnih prihodkov podjetij v EU, ocenjuje Evropska komisija.
Da bi podjetja v EU spodbudili, da začnejo izrabljati te izgubljene priložnosti in aktivno delovati v smeri bolj gospodarne uporabe vseh virov, je decembra lani Komisija predstavila paket ukrepov za krožno gospodarstvo. Na ta način naj bi evropska podjetja postala globalno bolj konkurenčna, gospodarska rast pa bi bila bolj trajnostna. Predvsem pa naj bi štirje sklopi ukrepov, ki jih zajema paket, EU do leta 2035 prinesli 170 tisoč novih delovnih mest.
O ukrepih, ki jih zajema paket, trenutno teče intenzivna debata v Evropskem parlamentu, prav tako se do njih opredeljujejo in o njih razpravljajo številni deležniki, ki jih nova pravila tako ali drugače zadevajo. ’Ko govorimo o tem, kakšne naj bi bile politike za spodbujanje krožnega gospodarstva, sta zelo pomembna dejavnika: osveščenost in zavedanje, da bodo morali svoj delež prispevati vsi deležniki. O tem je potreben skupen dogovor, konsenz na globalni ravni, ker edino to zagotavlja razmere, v katerih se nihče ne bo mogel izgovarjati in kazati na druge, ki da prispevajo manj ali premalo,’ predpogoj za uspešno uveljavitev paketa ukrepov opiše dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu forumu za upravljanje z viri pri Združenih narodih.
Nizozemska, ki v prvi polovici leta predseduje Svetu EU, je januarju v Rotterdamu v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravila odmevno konferenco evropskih deležnikov, ki spodbujajo in sodelujejo pri prehodu v krožno gospodarstvo s pomenljivim naslovom: Odvijmo paket – na proti k krožnemu gospodarstvu. Iz Slovenije se je konference udeležila direktorica Giacomelli Media, Ladeja Godina Košir, ki v Sloveniji spodbuja in povezuje projekte in podjetja, ki v svoje modele delovanja uvajajo principe krožnega gospodarstva. Verjame, da je ’krožno gospodarstvo nov ekonomski model in ne zgolj paket ukrepov, ki jih je pripravila komisija’, kar je poudarila tudi na konferenci.
Iz Nizozemske, ki je tudi sicer tako imenovana ’vroča točka’ znotraj EU in kjer se koncepti krožnega gospodarstva širijo najhitreje, se ta ‘krožni epicenter’ zdaj seli tudi v Slovenijo. 6. maja bo v Ljubljani v okviru platforme Circular Change in v organizaciji Giacomelli Media potekala mednarodna konferenca: Embracing the Circular Economy. Udeleženci bodo na konferenci slišali poglede različnih deležnikov na krožno gospodarstvo in njihove izkušnje pri prehodu na nove principe poslovanja. Izkušnje bodo delila podjetja: Aquafil, Avantcar, Iskraemeco, Datalab, Banka Koper, SID banka in drugi.
Glavni govorec konference bo dr. Janez Potočnik, ki je v času, ko je bil evropski komisar za okolje, pripravil prvi paket ukrepov za krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj. Spregovoril bo o tem, kako voditi prehod v krožno gospodarstvo. V intervjuju za World Economic Forum na temo krožnega gospodarstva je pred dnevi izpostavil, da kadarkoli govorimo o pomembnejših družbenih spremembah, je to vedno povezano tudi s spremembami na trgu. ’Če pogledamo samo cene, te pogosto ne odražajo dejanskih stroškov, nekateri produkcijski faktorji dobijo bistveno več kot drugi. To pomeni, da je na trgu zelo veliko tržnih anomalij, ki jih bo potrebno natančno pogledati,’ poudarja.
Hkrati se ob vsem tem Evropska komisija zaveda, da zgolj paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo ne bo dovolj. Za raziskave in razvoj ter inovacije bodo potrebni tudi ustrezni finančni viri – tako javni kot zasebni. Finančni viri v okviru programa Horizont 2020, ukrepi COSME, strukturni in investicijski skladi, fond za strateške naložbe in drugi evropski programi bodo pomemben finančni podporni mehanizem za uresničevanje ambicioznega načrta.
Tako naj bi malim podjetjem pri tem pomagal poseben European Resource Efficiency Excellence center. V okviru finančne perspektive Horizont 2020 pa program za leti 2016-2017 predvideva kar 650 milijonov evrov finančnih virov za projekte ’Industrija 2020 v krožnem gospodarstvu’. Projekte, ki so relevantni za razvoj in spodbujanje krožnega gospodarstva, pa bo financirala tudi Evropska investicijska banka v sodelovanju z drugimi evropskimi inštitucijami.
Dr. Potočnik, ki je v vlogi evropskega komisarja za okolje polet 2014 pripravil in predstavil prvi, revolucionaren in zelo ambiciozen paket krožnega gospodarstva, poudarja, da na koncept krožnega gospodarstva ne moremo gledati zgolj kot na ukrepe, ki naj bi varovali okolje, ampak gre tudi za pomembne ekonomske premike. Razumevanje, da obstoječi poslovni model ni vzdržen in to ne le zaradi okoljskih dejavnikov ampak predvsem zaradi čisto ekonomskih dejavnikov, je zelo pomembno. Ko na razmere začnete gledati iz tega zornega kota, to zagotovo odpira tudi nove priložnosti za inovacije in za naložbe, to pa sta področji, na katerih so podjetja najboljša. In prej kot bodo podjetja v tem videla priložnost, prej bodo z novimi rešitvami prihajala na trg. In na trgu seveda velja, da tisti, ki je prvi, je za to tudi nagrajen in je pomembne glas sprememb,’ še poudarja Potočnik.