Pogovarjala se je: Asja Dupanović
Uroš Svenšek je tako večplasten in vsestransko plodovit, da njegovega znanja ni bilo mogoče strniti v enega od standardnih oglaševalskih nazivov. Na njegovi vizitki zato na veliko piše kar digitalni strokovnjak. Uroš se zna kljub mladosti iz razigranega kreativca preleviti v izkušenega strateškega svetovalca in tako spretno krmiliti med različnimi vlogami pri projektih slovenske agencije leta 2019. Med logotipi na njegovih “to do” listah so Argeta, Volkswagen, Unicef, Pivovarna Union, Donat Mg, Petrol, Ljubljanske mlekarne in drugi. Uroš ve vse o glasbi, skoraj vse o nogometu in skoraj nič o kuhanju. Kljub temu, da niso njegova edina okupacija, so družbena omrežja še vedno njegova strast. Kot social media manager je, z učinkovito izpeljano nagradno igro v kateri je bila nagrada samo zobotrebec, kot prvi empirično dokazal, da ljudje “delimo, sodelujemo, všečkamo” praktično karkoli.
MM: Kaj te je pritegnilo k delu v oglaševanju? Kako si začel?
Uroš Svenšek: V srednji šoli smo imeli rock bend za katerega sem napisal nekaj pesmi. Ena od njih je imela na YouTubu 50.000 ogledov, kar se mi je takrat zdelo neverjetno in hkrati neizpodbiten pokazatelj, da moram v življenju početi nekaj ustvarjalnega. Tistega časa sem v nekem intervjuju z Aljošo Bagolo prebral, da je oglaševanje ustvarjalen poklic, zato sem se vpisal na študij tržnega komuniciranja in sčasoma dobil prvo študentsko službo v agenciji Pristop. Šele nekaj let kasneje mi je naš bobnar razkril, da je oglede na YouTubu kupil.
MM: V slovenski agenciji leta te držijo za mladega liderja komunikacijske industrije Adriatic regije. Kakšen je to občutek zate?
Uroš Svenšek: Ne vem, kaj reči. Ob komplimentih navadno zardim, gledam v tla in skušam spremeniti temo. Naslednje vprašanje?
MM: Kje si pridobil znanje, ki ti danes pomaga, da tako uspešno rešuješ kreativne izzive agencijskega dela?
Uroš Svenšek: Večina izzivov agencijskega posla je pri meni tako ali drugače povezana z digitalnim svetom. V petih letih na fakulteti nismo imeli niti enega predavanja o digitalnem marketingu, potem pa sem bil prvi dan dela na agenciji vržen v tri digitalne projekte, tako da sem se digitalnih znanj naučil hitro podobno kot kitesurfanja na Braču. Šola kitesurfanja deluje tako, da te odpeljejo na sredino morja med Bračem in Hvarom, te z opremo vržejo v vodo in se odpeljejo. Skratka, moje zmagovalne formule so bile in še danes so Googlanje, učenje na lastnih napakah in posnemanje boljših od sebe.
MM: Kakšen je bil občutek stati na odru letošnjega SOF-a kot del ekipe, ki je bila razglašena za najbolj kreativno v preteklem letu? Če se ne motimo, je to prvi takšen naslov za vašo agencijo? Je prvi tudi zate?
Uroš Svenšek: Bil sem presenečen. Pričakoval sem, da bo zmagal kdo izmed običajnih osumljencev. Sam imam do oglaševalskih festivalov precej ciničen odnos, tako da mi je načeloma precej vseeno za nagrade. Ni mi pa vseeno za dobro delo, zato sem še posebej vesel, ko nagrade prejmejo dobri projekti, naši ali projekti drugih agencij. Na odru pa sem bil ponosen in vesel za agencijo, ker vem, da titula agencije leta pomeni boljšo prepoznavnost, večje zaupanje, več posla in še boljše projekte.
MM: S pojavom pametnih telefonov je povprečna pozornost osebe padla na samo nekaj sekund. Kako najboljše izkoristiti ta kratek čas?
Uroš Svenšek: Tako, da damo osebi razlog, da našo vsebino deli naprej med svoje prijatelje. Ko pride do digitala, bi vsi kar naprej razglabljali o trendih in novostih, če pa pogledamo najboljše digitalne kampanje po svetu, pravzaprav uporabljajo bazične funkcije. Že ves čas. Tako dobre so zato, ker so znale doseči viralni potencial. Tako dobre so, ker so znale doseči, da je nekdo kliknil SHARE. Verjamem v tole misel: “People don’t share something to make you as a brand look good. They share things that make them look good/cool/smart”.
MM: Na kakšnih projektih najraje delaš?
Uroš Svenšek: Najlepše je, ko uspemo v jedro projekta zasnovati in strateško upravičiti “content marketing”. Ko je na prvem mestu vsebina in znamko promoviraš posredno, je precej lažje delati zabavno in uporabno vsebino, posledično pa je precej lažje tudi dobiti “sharable” momente. Ravno te dni smo štartali s kampanjo Union Radler 0.0., kjer nam je zgoraj opisano uspelo. To je letos zagotovo moj najljubši projekt.
MM: Kaj je to kar mladi prinašate oglaševalski industriji, ali čutite več svobode kot vaši starejši kolegi?
Uroš Svenšek: Mislim, da je nore in hrabre ideje lažje producirati, če si mlad, neizkušen in naiven. Torej, neobremenjen s tem, če je ideja neizvedljiva, če je predraga, če dosega KPI-je, če je v skladu s strategijo, če je skladna z vrednotami znamke ipd. Zdi se mi, da dlje časa kot delaš v oglaševanju, več strahu se ti zaleze v kosti, zato se vedno bolj držiš ustaljenih in preverjenih vzorcev. Znano je, da v življenju postajamo z leti vedno bolj konzervativni, verjetno je enako tudi v oglaševanju. Moja pravkar izumljena, zelo posplošena in čez palec postavljena teorija torej pravi, da je treba, če hočemo ustvarjati nore in pogumne ideje, razmišljanje o idejah prepustiti mladim. Mladim, ki bodo bolj “neumni”, a ravno zato bolj pogumni.
MM: Kako vidiš prihodnost oglaševanja?
Uroš Svenšek: Mislim, da je prihodnost oglaševanja v personalizaciji. Doba pametnih telefonov je prinesla, da znamke ne tekmujejo več samo z znamkami, ampak z vsemi, ki imajo pametni telefon. Vzemimo za primer Facebook. Znamka se za pozornost uporabnika na časovnici bori z objavami prijateljev, sošolcev, sorodnikov, njegove najljubše restavracije, najljubšega športnega kluba, najljubše glasbene skupine, najljubših zvezdnikov, pa tudi z videi srčkanih živali, mamljivih receptov in senzacionalističnih novic. Če nismo super relevantni, bo človek to zaznal in nas preskočil v eni sekundi. Super relevantni pa smo lahko samo s personalizacijo.
MM: Kaj je tvoja največja strast izven agencije?
Uroš Svenšek: Play Station 4.