Drugi jezik na kojem je dostupan ovaj članak: Bosnian
Pogovarjala se je: Asja Dupanović
Saša Droftina je mlada Vodja projektov na ljubljanski agenciji Luna \TBWA. Ima 30 let, študirala je na Fakulteti za družbene vede smer Medijske in komunikacijske študije in je, med drugim, punca z izjemnimi people skills. Na Luni vodi naročnika Pivovarna Laško Union (znamka Laško), ki je pred kratkim osvojil nagrado Euro Effie. Uživa v organizaciji internih dogodkov in različnih manjših presenečenj za lunatike.
MM: Študirala si medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede. Od kod izvira tvoje zanimanje za to področje?
Saša Droftina: Zanimanje za to področje pravzaprav izhaja iz mojega zanimanja za veliko različnih področij ☺. V času vpisa na fakulteto sem spremljala vse od mode, oblikovanja, umetnosti, pisanja, videa, fotografiranja, psihologije… in takrat se mi je zdelo, da je ta program nekaj, kar mi bo omogočalo izobraževanje na različnih področjih in kasneje tudi možnost zaposlitve na različnih mestih.
MM: Glede na smer študija, bi se lahko zaposlila na različnih mestih. Zakaj si izbrala oglaševalsko agencijo in zakaj ravno Luna \TBWA?
Saša Droftina: Po letu študija na fakulteti sem vedela, da želim delati v oglaševanju, ker se mi je zdelo, da bi tako imela stik prav z vsemi zgoraj omenjenimi področji. Snovanje oglasov se mi je zdelo prava umetnost, kreativci pa nekakšne “rock zvezde”. Še zdaj se živo spomnim prvega obiska festivala SOF v času študija in občutkov, ki so me prevevali, ko sem se sprehajala med oglaševalsko srenjo in poslušala njihova predavanja. Takrat sem si rekla: “Ko bom velika bom kreativna direktorica na eni izmed oglaševalskih agencij«. Moja odloč(e)nost je bila tako velika, da sem bila pripravljena prevzeti kakršnokoli vlogo, samo, da bi lahko postala del tega, da padem v to “kolesje”. V zadnjem letniku študija sem nato zasledila oglas za delo v recepciji v oglaševalski agenciji Luna in to je bil začetek mojega osemletnega popotovanja po Luni \TBWA. So me pa smerokazi usmerili malce drugam, kot sem pred leti mislila, da bom pristala. Iz recepcije sem se kmalu preselila med asistentke projektov, sedaj pa sem vodja projektov. In prav super se mi zdi, da sem začela tam kjer sem. Ta proces prehajanja vlog se mi je zdel zelo naraven in se mi zdi, da me je tako Luna \TBWA nekako “vzgojila” oz. oblikovala v vodjo projektov kakršna sem sedaj.
MM: Si nepogrešljiv del največjih projektov v agenciji. Kaj je na Luni \TBWA tvoja posebnost in katera področja najbolj obvladaš?
Saša Droftina: Sodelavci mi velikokrat povedo, da so to moje mehke veščine in bi rekla, da se kar strinjam. Imam močno razvito empatijo, ki mi pomaga tako pri odnosu s klienti, kot s sodelavci. Pogosto opazim, da besede sporočajo eno, medtem ko ton, mimika, pogledi… pa govorijo drugo zgodbo. Ravno zaradi občutkov, ki jih dobim iz neverbalnih sporočil, pogosto sprejmem drugačne odločitve, kot bi jih, če bi se osredotočala samo na besede.
Druga moja posebnost, pa je moja predanost internim projektom. Tako večjim, kot je organizacija novoletnih zabav, team buildingov, Distruption dneva, kot manjših, kot je na primer organizacija malih presenečenj za dan žena, mučenikov… Ti projekti sicer ne predstavljajo del mojega vsakdana, niti niso v opisu mojih rednih delovnih nalog, pa vendar se mi zdijo prav tako pomembni. Ena izmed Luninih razlikovalnih prednosti je prav naša posebna agencijska kultura in verjamem, da omenjene zadeve gotovo prispevajo k njej.
MM: Kateri so največji vsakodnevni izzivi tvoje pozicije vodje projektov? Kako se soočaš z njmi?
Saša Droftina: Največji izziv je usklajevanje vseh vpletenih v posamezen projekt. Enkrat sem slišala, da mora vodja projektov biti marsikaj. Vse od gasilca, organizatorja, psihologa, kreativca, mediatorja, prodajalca, prevajalca… Še vedno se strinjam s tem. Namreč pri vsakem projektu delaš z velikim številom različnih ljudi, ki si sicer želijo priti na isto točko, ampak ne bi pa vedno vsi šli po isti poti in z istimi prevoznimi sredstvi ☺. Tu pa nastopi vodja projektov, da vse ljudi spravi na isti avtobus in jih pravočasno pripelje do cilja.
Drugi izziv pa je borba s časom in kdaj si reči “dovolj”. Dovolj dobro je. Dovolj časa je bilo investiranega. Dovolj je za danes. Pogosto se borim z občutkom, da bi lahko naredila še nekaj več, še malo bolje, morda še malo drugače, ostala še kakšno dodatno uro. Z leti, izkušnjami in izobraževanji se je to že izboljšalo, je pa tukaj še kar nekaj prostora za izboljšave. Morda se bo to tudi zdaj, ko imam družino, malce spremenilo.
MM: Kakšni projekti so ti najljubši in zakaj?
Saša Droftina: Najraje delam na dveh vrstah projektov. Prvi so veliki in zahtevni projekti, kot na primer regionalno vodenje mednarodne blagovne znamke Nissan in regionalno vodenje znamke Laško, za katero delam zadnja leta. Tu gre za res velike in zahtevne regijske projekte. Projekte, ki mi sicer povzročijo največ skrbi in mi vzamejo največ ur spanca ☺, mi pa dajo ogromno neprecenljivega novega znanja. Zaradi takih projektov lahko po osmih letih dela na Luni \TBWA rečem, da mi to delo še vedno predstavlja izziv, da se še vedno učim, rastem in prestopam svoje meje. Drugi pa so CSR projekti (kot je na primer projekt Heroji furajo v pižamah). Tovrstni projekti so zahtevnejši z vidika dela, ker operiraš z veliko manjšimi budgeti in moraš posledično prevzeti malce več različnih vlog, kot pri ostalih projektih. Zahtevnejši pa so tudi iz komunikacijskega vidika, ker gre pogosto za tematike s katerimi je veliko težje ujeti pozornost ljudi, kot z »mehkejšimi«, zabavnejšimi vsebinami. So pa ti tudi daleč najbolj nagrajujoči.
MM: Kaj bi spremenila in izboljšala v odnosu naročnik-agencija?
Saša Droftina: Težko je na splošno reči kaj bi spremenila na tej relaciji, ker je pravzaprav odnos z vsakim naročnikom drugačen. To delo je delo z ljudmi. In kolikor so si ljudje med sabo različni, ravno toliko so si ti odnosi med sabo različni. Lahko pa povem, kaj si želim, da bi se spremenilo v industriji – želela bi, da bi se spremenil odnos do pitchev. Neplačani natečaji, kamor je povabljeno večje število agencij, ki investirajo ogromno število (neplačanih) ur v razvoj novih strategij, kreativ… so postali v tej industriji samoumevni, kar pa se mi ne zdi prav. In tudi če zanemarimo ta vidik, sem mnenja, da prepogosto menjavanje agencij prinaša tudi slabše rezultate in rezultira v bolj razpršeni komunikaciji, ki ne sledi eni skupni strategiji znamke. Najboljše kampanje in dobri poslovni rezultati so najpogosteje posledica dobrega partnerskega odnosa med naročnikom in agencijo. Več informacij kot ima agencija o znamki, o podjetju, boljšo kampanjo lahko pripravi. To pa lahko prinesejo le leta sodelovanja. Morda bi kdo rekel, da po določenih letih agencija in klient postaneta kot star zakonski par, ki si nima več kaj povedati, ki si po toliko letih ponavlja le še iste, mnogokrat slišane zgodbe. Pa ni nujno tako. Lahko pa sta star zakonski par, ki točno ve kaj je najboljše za drugega partnerja, brez, da bi bilo treba to izustiti ☺.
MM: Kot ustvarjalci komunikacije imamo v tej panogi izjemno moč, da vplivamo na življenje posameznikov in celotne družbe. S to močjo je velika odgovornost delovati v smeri pozitivnih sprememb. Kako ti, kot mlada vodja te industrije, vidiš, da lahko postaneš del nekih rešitev in bolj vključiš svoje talente in talente vrstnikov v smeri skupnega dobrega?
Saša Droftina: (Pre)pogosto je tako, da institucije, ki delajo za družbeno dobro nimajo sredstev za primerno komunikacijo in tako njihove akcije dosežejo veliko manj ljudi, kot bi jih, če bi imeli na voljo agencijo, ki bi jim pri tem pomagala. Sicer se zavedam, da živimo v svetu, ko ne moremo delati samo pro-bono projektov, če želimo obstajati, lahko pa na letni ravni vzamemo vsaj kakšnega v katerega zares verjamemo. Tej filozofiji sledimo tudi na Luni \TBWA, kjer že nekaj let zelo uspešno sodelujemo pri projektih »Heroji furajo v pižamah« in »Petarde, ne hvala«.
MM: Ko tvoj prosti čas ni osredotočen na malega Oskarja, kako se sprostiš? Kaj počneš, ko imaš priložnost narediti nekaj zase?
Saša Droftina: Trenutno sem na porodniški in se res praktično ves moj čas vrti okoli in z Oskarjem. Čas zame pa trenutno pomeni – dobra kava, dobra knjiga in tišina. Pa spanje ;).
