Pogovarjala se je: Asja Dupanović
Maruša Hrovat je strateginja ljubljanske agencije Luna \TBWA, po Effie nagradah trenutno najučinkovitejše agenciji v Sloveniji. Ima mednarodne izkušnje v kreiranju strategij za blagovne znamke različnih naročnikov, ena čarobnih sestavin njenega uspeha pa je analitično in kreativno razmišljanje, ki temelji na filozofiji Disruption®, ki jo neguje mreža TBWA.
MM: Kaj te je pritegnilo k delu v komunikacijski idustriji?
Maruša Hrovat: Najprej so me zanimali mediji in novinarstvo – že v srednji šoli sem začela delati na radiu Univox v Kočevju (od koder prihajam), ampak sem se potem vseeno odločila, da grem študirat Komunikologijo, ker sem vseeno želala dobiti neko širšo izobrazbo s področja komuniciranja. Skozi celoten študij sem bila aktivna članica študentske sekcije Društva za marketing, v tretjem letniku pa sem začela delati na Slovenski oglaševalski zbornici, na festivalih SOF in Golden Drum in tam sem se res od blizu spoznala z oglaševanjem. Občudovala sem vse odlične kreativne ideje in si mislila: »to bi tudi jaz počela«.
MM: Na Luni si pristala naključno ali načrtno? Kakšna je bila tvoja pot do pozicije strateginje?
Maruša Hrovat: Na Luno sem prišla slučajno. Iskali so asistenta vodje projektov in ker so vedeli, da na SOZ-u ustvarjajo dobre kadre za delo v agenciji, so se obrnili nanje. Tam so me priporočili in po nekaj krogih razgovorov so me izbrali. Potem sem leto in pol delala na tej poziciji. Konec leta 2014 sem z Lune odšla, ker sem se vpisala na magistrski študij Strateškega komuniciranja. En semester sem preživela na Švedskem in tam ugotovila, da je strateško načrtovanje nekaj, kar me zelo zanima in kar bi mi tudi lahko dobro šlo od rok, ker kombinira analitično in kreativno razmišljanje. Vmes sem bila stalno v kontaktu z Dali (Bungič), in ko sem izrazila željo, da bi šla v tujino še delat, sva se dogovorili, da pošljem CV na našo mrežno agencijo TBWA\Belgium v Bruselj. Po nekaj pogovorih s strateškim direktorjem sem dobila pripravništvo v strateškem oddelku. Aprila 2016 se se nato vrnila na Luno in prevzela pozicijo strateginje.
MM: En del svojega življenja na agenciji si preživela v tujini. Kako je izgledala ta izkušnja? Česa te je naučila?
Maruša Hrovat: Že študij v tujini je bila nepozabna izkušnja, zato sem se res veselila tudi dela v tujini, sploh, ker sem vedela, da grem v eno najmočnejših agencij v Evropi na strateškem področju. Pa sem še vedno dobila veliko več od pričakovanega. TBWA\Belgium je velika agencija z 200 zaposlenimi, kar pomeni, da je bilo samo v strateškem oddelku 12 ljudi. Tam je delo z naročniki res poglobljeno, veliko delujejo tudi na marketinški in poslovni ravni. Pridobila sem res dobre osnove, ki so za delo stratega ključne. Sprejeti moraš, da imaš v enem trenutku občutek, da znaš internet na pamet, ker toliko raziskuješ in iščeš. Ampak samo tako lahko nastanejo res prelomne ideje, k čemur v mreži TBWA vedno sledimo skozi našo Disruption metodologijo. Tujina sama po sebi pa ti predvsem da uvid, da se vse da in da nič ni nemogoče (s čimer imamo v naši regiji zaradi naše majhnosti včasih težave).
MM: Talent, vztrajnost, učenje, dobro delo, podpora tima … Kaj je ključno za mladega človeka, da se razvije in uspe v oglaševalski agenciji?
Maruša Hrovat: Osnova so vsekakor starejši kolegi, ki te uvedejo v procese dela, ki te spodbujajo in ti tudi dajo kontruktivno kritiko, ko je treba. Agencijska kultura lahko močno vpliva na razvoj posameznika. Talent je seveda pomemben, še posebej pri kreativcih, vendar se po mojih izkušnjah človek, ki ima talent, nima pa delovnih navad, ne bo razvil v vrhunskega tekstopisca, recimo. Svet se spreminja hitro in temu morajo slediti tudi blagovne znamke, za katere delamo. To za nas pomeni stalno spremljanje, učenje in apliciranje novosti v delo, ki ga produciramo.
MM: Na kakšnih projekti najraje delaš?
Maruša Hrovat: Najraje delam na projektih, ki so zahtevni. 🙂Na takih, ki od mene zahtevajo, da se poglobim, odkrivam in razkrivam, da skupaj z ekipo najdem prelomne ideje. Takih projektov pa seveda ni brez naročnikov, ki v agencijah vidijo ne samo (pod)izvajalce, ampak partnerje. Na srečo imamo na Luni še vedno naročnike, ki nam zaupajo in s katerimi zato zelo uspešno sodelujemo.
MM: Katera kampanja ti je ponudila poseben izziv, katere se najraje spomniš?
Maruša Hrovat: Težko omenim eno. Ker sem šele na začetku svoje kariere, se skušam vsakega projekta lotiti na način, da naredim nekaj novega, dodatnega, da lahko po koncu projekta rečem, da sem se naučila nekaj, česar pred projektom nisem vedela ali znala. Da raziščem, kakšna orodja obstajajo in vsakič uporabim ali preizkusim kaj novega. In da lahko na tej podlagi kreativna ekipa oblikuje odlične kampanje.
MM: Cel svet je danes v veliki krizi. Pravijo, da kreativne ideje lahko prispevajo k reševanju številnih problemov. Kaj ti misliš o tem?
Maruša Hrovat: Kreativne ideje že desetletja rešujejo probleme naročnikov in jim tako omogočajo rast, tu ni dvoma. Byron Sharp je v svoji knjigi How brands grow empirično dokazal, da oglaševanje vpliva na prodajo, je pa res, da je ta vpliv dolgoročen in ga je zato težje pokazati.
Če govoriva o družbenih in socialnih problemih pa je lepota kreativnosti v tem, da zna nanje pogledati iz drugačnega zornega kota in tako nagovori ljudi na način, ki sproži emocije in tako poveča možnosti za spremembe. Je pa res, da je navade najtežje spreminjati, zato je tu še toliko bolj pomembno, da veliko časa posvetimo strateškim nastavkom in iskanju pravega vpogleda v potrošnika, ki poveča možnosti za uspeh.
MM: Česa naj bi se mladi liderji naučili od starejših kolegov?
Maruša Hrovat: Težko navedem samo nekaj stvari – v našem poslu so izkušnje izjemno pomembne in teh imajo starejši kolegi obilo. Zato je dobro vedeti, da se njihove nasvete res splača poslušati, ker imajo velikokrat prav.
MM: Česa pa vsekakor naj ne bi prevzeli od njih?
Maruša Hrovat: Milenijci smo navajeni, da se stvari dogajajo hitro in da nam je vse na voljo takoj. Nekateri zato pravijo, da ne spoštujemo avtoritete in da smo razvajeni, meni pa se zdi, da na ta način lahko veliko bolje delamo. Če so bili naši starejši kolegi navajeni na hierarhijo (samo direktorica agencije lahko govori s CEO-jem, asistenti so na sestankih tiho) in držanja določenih bolj ali manj smiselnih korakov v procesih (2 tedna čakanja, da se potrdi neka stvar), se nam zdi samoumevno, da na glas povemo svoje mnenje in da takoj, ko se nekaj dogovorimo, to začnemo izvajati. In to je zagotovo naša prednost.
MM: Kaj svetuješ svojim vrstnikom? Naj se ti pridružijo v tej industriji ali pa naj raje poskušajo najti boljšo službo?
Maruša Hrovat: Boljšega posla od oglaševanja ni ;) Res je, da je #agencylife v zadnjih letih postal precej hektičen in zato (še bolj) stresen, ampak to je lahko tudi odlična priložnost za vse, ki si želijo izzivov, ker lahko na ta način tudi hitro napredujejo. Poleg tega je občutek, ko narediš res dobro kampanjo, še vedno neprecenljiv.
MM: Kakšna je po tvojem mnenju prihodnost oglaševanja?
Maruša Hrovat: V zadnjih letih se je trg agencij precej sfragmentiral. Digitalne, PR, content, celo športne agencije so delale vsaka svoj kupček, kar je včasih privedlo do šizofrenih pojavljanj blagovnih znamk, kar šibi njihovo neotipljivo vrednost (ki pa je hkrati največja in najpomembnejša vrednost za podjetja, tudi s poslovnega vidika). Nekateri naročniki to že prepoznavajo in zato se znova vračamo v celostne in integrirane komunikacije, ki strateško gradijo zgodbo blagovnih znamk. Pri našem delu recimo vse bolj opažamo, da se pojavljajo projekti, ki vključujejo tudi medijski del, zato je super, da imamo v hiši medijski agenciji OMD in PHD, s katerima se projektov lahko lotimo res celostno. Zaradi proliferacije kanalov bo oglaševalski posel ostal zelo delovno intenziven, vendar bodo vsi materiali morali biti del širše strateške usmerjenosti blagovnih znamk, če bodo želeli biti uspešni.
Zanimiv je tudi vidik avtomatizacije. BBC je pred nekaj leti ustvaril orodje, ki ti pokaže, kakšna je verjetnost/nevarnost, da tvoj poklic zamenja robot. Za zaposlene v oglaševalskih agencijah (tako vodje projektov kot kreativce) je verjetnost majhna (smo v zadnji tretjini poklicev), za oblikovalce pa celo skoraj neobstoječa (5 % verjetnosti). To pomeni, da se nam za službe v bližnji prihodnosti ni treba bati. J
MM: Ali imaš kaj prostega časa? Kako ga najraje preživljaš?
Maruša Hrovat: Poleg komunikacij je velik del mojega življenja tudi glasba – pojem namreč v skupini Vocabella, ki vzame kar nekaj prostih ur ampak je to hkrati tudi ena najlepših stvari, ki jih počnem. Pa potujem tudi zelo zelo rada. Imam cilj, da do 30. leta obiščem vse Evropske prestolnice – trenutno sem nekje na 22. J In v zadnjem času znova veliko berem (predvsem strokovne knjige), saj sem ugotovila, da je za moj poklic res zelo pomembno dobro poznavanje različnih področij, ki so povezana z marketingom, komuniciranjem, blagovnimi znamkami itd.
