Pogovarjala se je: Asja Dupanović
Andraž Čelik je član posadke Internavtov od jeseni 2016. Zaključil je študij družboslovne informatike na Fakulteti za Družbene vede Univerze v Ljubljani in se agenciji pridružil kot mlajši tekstopisec. Pred tem pa je znanje nabiral v slovenskem startupu Mesi. Z zmago na natečaju za Mlade Kreativce na letošnjem SOF-u je vsem, predvsem pa sebi, dokazal, da je treba nanj resno računati.
Tit Lončar je na agencijo prišel konec leta 2017, kot študent zadnjega letnika komunikologije v Ljubljani. Takrat je zagotovil, da bi delal karkoli – samo da začne delati v agenciji. Kmalu so Internavti ugotovili, da je njegov potencial na kreativnem področju mnogo večji od njegove natančnosti. Leta 2018. je naredil zahtevne sprejemne izpite za študij na Rotterdam School of Management, Erasmus University, za magistrski program MSc Marketing Management. Preden je odšel je želel samo zagotovilo Blaža Kocjančiča, kreativnega direktorja, da bo lahko za Internavte tekmoval za Mlade Kreativce.
MM: Kdo so Internavti in kaj je vaša največja posebnost?
Andraž Čelik: Internavti smo majhna ekipa kreativnih strokovnjakov, ki stremi k odličnim komunikacijskim rešitvam. Naša največja posebnost je prav ta majhnost, ki nam omogoča, da profesionalnost velikih agencij združujemo z butično fleksibilnostjo startupov.
Tit Lončar: Sam sem se Internavtom pridružil direktno s fakultete in nekako s strahom pričakoval, kako bo izgledala prva služba. No, strah je bil brezpredmeten, saj sem se takoj počutil kot doma. Kar pa je najpomembnejše, je to, da so vsi sodelavci mojstri svojega področja in so mi bili že od začetka za zgled.
MM: Premagali ste konkurenco letošnjih mladih levov Slovenije. Kakšna je bila vajina rešitev?
Tit Lončar: Brief je od naju zahteval, da z digitalno rešitvijo mlade pripraviva do varčevanja. Varčevanje mladim predstavlja velik izziv. Soočajo se z nizkimi prihodki in visokimi stroški življenja, hkrati pa radi tudi užijejo dan. Avokado toast in te fore. Ker se mladi lažje lotijo izzivov, če se lahko z njimi postavljajo na družbenih omrežjih, sva zasnovala aplikacijo in hashtag #NLB_hudcajt. Na aplikaciji si posameznik izbere določen znesek in za vsako s hashtagom opremljeno sliko na Instagramu, mu aplikacija takšen znesek odvede iz glavnega na varčevalni račun. Recimo da slika sončni zahod na morski obali, tak trenutek si zasluži majhno napitnino. Fotografijo opremi s hashtagom #NLB_hudcajt in aplikacijo mu manjši znesek nakaže na varčevalni račun, da bo imel za hude čase. S tem se pred svojimi sledilci tudi rahlo pobaha, češ, poglejte me, uživam in hkrati tudi uspem varčevati. Gre seveda za minimalne zneske, pomembno je, da on in njegovi sledilci sploh razmišljajo o varčevanju.
me, uživam in hkrati tudi uspem varčevati. Gre seveda za minimalne zneske, pomembno je, da on in njegovi sledilci sploh začnejo razmišljati o varčevanju.
MM: Kako se bosta pripravljala na tekmovanje v Cannesu? Kaj pričakujeta, da se bosta tam naučila?
Andraž Čelik: Na Cannes se že lep čas pripravljava z nalogami, ki nama jih zastavlja naš kreativni direktor Blaž Kocjančič. Naloge nama predstavljajo neke vrste peskovnik, kjer resnično lahko razmišljava izven svojih okvirjev in se poskušava čim več naučiti pred odhodom v Cannes. Od popotovanja v Cannes pričakujem veliko. Veliko novih izkušenj, znanja in seveda zabave.
Tit Lončar: Letošnje tekmovanje v Portorožu je bil najin prvi večji skupen projekt in moram reči, da sva se vrnila močnejša in bogatejša za pomembno izkušnjo. Takšen “brothers in arms” občutek. Takšno tekmovanje preizkuša tvoje meje in te na koncu utrdi. Cannes bo v tem pogledu le še češnja na vrhu torte, hkrati pa tudi priložnost za pridobiti nove “podkožne tatuje”. Se pa veselim tudi, da se bova naučila kakšno energijo ima dejansko Jeff Goldblum, kako se pretihotapiti na VIP zabave in druge pomembne nauke festivala v Cannesu.
MM: Kdo so vajini vzorniki?
Andraž Čelik: Mislim, da je vzornik lahko kdorkoli in da moraš vzornikov imeti več ter konstantno iskati nove. Vzornik je lahko sodelavec ali sodelavka, ki izvrstno opravi določeno nalogo ali pa fiktivni lik iz serije ali knjige, ki jo trenutno bereš. Vzornike lahko najdeš na vsakem koraku in vsak dan. To so preprosto ljudje, ki te z nečim navdušijo. Pa tudi če jih ne dojemaš kot vzornike, sam pri sebi boš vedel, ko boš začutil inspiracijo.
Tit Lončar: Če si lahko sposodim besede Tyriona Lannisterja: “Na svetu ni nič močnejšega od dobre zgodbe”. Moji vzorniki so bili vedno pripovedovalci zgodb, v vseh njihovih oblikah. Najbolj cenim avtorje, ki me prepričajo s svojo brutalno iskrenostjo. Posamezniki, ki z besedami razkrivajo stanje človeškega duha in ti dajo vedeti, da nisi sam v svojem boju. Mojstra fantazijskih romanov kot sta China Mieville in Steven Erikson, emo poeta Conor Oberst in Leonard Cohen ali pa evangelista dekadence Hunter S. Thompson in Fat Mike.
MM: Lahko kreativne ideje rešijo svet? Kako?
Andraž Čelik: Moje mnenje je, da moramo dan danes biti še posebej odgovorni do tega, koliko upanja lahko polagamo v kreativne rešitve, ki poskušajo spremeniti nek družbeni ali politični problem – še posebej na digitalnih kanalih. Medtem ko vemo, da dobro zasnovane digitalne rešitve lahko dosežejo neverjetne rezultate in sprožijo pozitivne posledice v realnem svetu, se mi vseeno zdi, da včasih hitro pozabimo na pasivnost, ki jo po svoji naravi spodbuja splet. Če na Twitterju deliš hashtag ali zamenjaš profilno sliko na Facebooku, še ne pomeni, da si aktivist. V najboljšem primeru to pomeni, da pomagaš širiti ozaveščenost o, na primer pomembnosti ohranjanja naravnega habitata, nisi pa s tem dejansko očistil reke ali travnika. Googlajte »Gondor calls for aid meme«, če ne veste o čem govorim.
Tit Lončar: O tem ni dvoma. Le izjemno kreativna rešitev lahko prebije okove ustaljenih vzorcev obnašanja. Živimo pač v svetu, kjer je določenim ljudem zelo udobno. Posameznika izbezati iz udobnega položaja pa je mogoče le z izjemno kreativno rešitvijo. Kreativne rešitve so tiste, ki vzbudijo pozornost in spreminjajo vedenje.
MM: Ste mladi v komunikacijski industriji pogumnejši in svobodnejši v vašem izražanju od prejšnjih generacij? Kaj je vaš poglaviten doprinos?
Andraž Čelik: Mislim, da sta koncepta svobode in poguma izjemno subjektivna in se ju ne da posploševati na celotno generacijo. Svoboda je v glavi, za pogum pa se odločiš. Zato ne verjamem, da smo pogumnejši ali bolj svobodni, mogoče le bolj prilagojeni času v katerem ustvarjamo, ker je to (zaenkrat še) čas v katerem smo odraščali. Ob kopici orodij in kanalov, ki so nam danes na voljo za ustvarjanje si niti ne znam predstavljati, kako so v komunikacijski industriji ustvarjali recimo 50 let nazaj. Definitivno je bila industrija manj kompleksna, a so zato ideje morale biti boljše. Mogoče jim nekoliko zavidam.
Tit Lončar: Morda smo mladi pogumnejši in svobodnejši v izražanju, vendar pa smo tudi precej zaletavi. Imamo nore ideje, manjka pa nam “know-how”. Naloga in glavni doprinos mladih je to, da premikamo meje. Vendar pa je tudi te meje potrebno premikati zlagoma. tu pa pridejo v igro naši starejši kolegi. Optimalno delovanje industrije leži v medgeneracijskem sodelovanju in povezovanju. Seveda ne govorim o zaviranju kreativnosti, le o tem, da znajo starejši kolegi našo energijo preusmeriti na pravo pot.
MM: Kakšna je vajina vizija prihodnosti komunikacij nasploh, online in offline? Kako pridobiti pozornost potrošnikov danes, ko je pozornost kratkotrajna?
Andraž Čelik: Mislim, da so na vidiku spremembe tudi v svetu komunikacij in jaz se jih veselim, kakršnekoli že bodo. S spremembami rastemo, seveda, če se jih ne ustrašimo. Osebno si želim več kvalitete in manj kvantitete, predvsem v online svetu, kjer je še posebej lahko spregledati ali preskočiti določeno vsebino. Verjamem, da če bi celotna komunikacijska industrija naredila »reset« in potrošnike nehala zasipati z ogromnimi količinami vsebin, in producirala manj, ampak bolje, bi se spremenil tudi odnos ljudi do oglaševanja.
Tit Lončar: Kot vsak gamer že leta nestrpno čakam razvoj navidezne resničnosti. To kar sedaj ponujajo pod imenom VR očala, Oculus rift in podobno, je le slaba tolažba. Razvoj navidezne resničnosti bo tudi komunikatorjem odprl pot do večjega peskovnika, v katerem bomo lahko doživeli in ustvarjali vse nore ideje, ki se nam trenutno le valjajo po kotičkih možganov. Pozornost potrošnikov, še posebej online, se lahko pridobi le s kvalitetnimi vsebinami, ki jim uspe zasijati iz smrdeče kloake nadležnih vsebin, čemur je internet vse bolj podoben.
MM: Kje pa vidita sebe v daljni prihodnosti?
Andraž Čelik: Nekje, kjer bom lahko naredil čim več kljukic pri tistih kriterijih, ki so meni osebno najbolj pomembni. To je zame vedno glavno gonilo. Nikoli si ne postavljam materialnih ciljev v smislu »doseči hočem takšen in takšen naziv« ali »imeti moram plačo vsaj X«. Absolutno pa vedno stremim k rasti in gojenju kreativnosti tako ali drugače.
Tit Lončar: Za razmišljanje o daljni prihodnosti je še prezgodaj, ker sem ravnokar zaključil fakulteto. Trenutno pred sabo vidim le leta treninga, izobraževanja in kreativnosti. Če bo vse po sreči, jih bom preživel v super ekipi, morda mi nekoč celo uspe premagati sindrom prevaranta. Trudil se bom, da kapital ne nadvlada moje integritete. Se pa seveda kot vsak pravi milenijec želim upokojiti pri petdesetih in prepotovati svet. No, tudi položaja evropskega poslanca se ne bi branil.
MM: Kaj so vajine strasti izven agencije?
Andraž Čelik: Tega je kar precej, zato bom naštel tri, ki me verjetno najbolj definirajo: veganska kuhinja, gaming in alternativna glasba s subkulturo. Na različne načine se po svojih najboljšim močeh trudim biti ustvarjalen tudi izven agencije, a je to pogosto zaradi prenatrpanih urnikov težko.
Tit Lončar: Iskanje smisla življenja na internetu in na ulici. Sicer pa rad s prijatelji odigram kakšen dober špil, pijem pivo, hodim na različne koncerte, rejve in festivale. V zadnjem času pa postajam tudi vse boljši kuhar.
